Prvomajski DRM tabor KRK

Za prvomajske praznike smo se DRMjevci odpravili na Krk in se utaborili v apartmajih pri Toniju v Pinezićih. Od planiranega 6-dnevnega potapljaškega tabora smo glave pomočili pod gladino le 4 dni. A nič zato, smo pa lahko dodobra krstili in preizkusili novo klubsko pridobitev: plinski žar! In pregledali vse bazene vseh akvarijev na otoku.

Od 10-ih DRMjevcev, ki so se vsaj kakšen dan pridružili taboru, se jih je potapljalo 8 (skupaj smo opravili 54 potopov), Pečo in Miha V. sta se pridružila zgolj pri testiranju žara. Alenka K., Mabone, jaz in Furi smo skrbeli za foto in video dokumentacijo, Nataša, Mrki in Katja so prišli uživat, Branko pa je za temperaturno ugodje poskrbel drugi dan, ko je mokro obleko zamenjal za suho. Tako smo bili vsi »suhci«, v bolj ali manj debelih podoblekah in bolj ali manj suhih »suhih« oblekah smo uživali v podvodnem svetu Cresa, Čutina in Plavnika.

Prvi potapljaški dan smo se potapljali na dveh lokacijah ob otoku Plavnik, s presenetljivo pisanimi stenami: v rumene odtenke so jih oddeli zoantarji, rumena drevesca, žveplenjače, za rdeče tone so poskrbeli morski plutki, za ostale barve pa druge spužve. Našla se je kakšna škarpena in tabinja in cel kup raznovrstnih polžev: pisančki, »dalmatinčki«, flabeline, pikasti kuštrovci, tribravni perjaničarji in še kaj. Gor se je nakazoval zanimiv teren za ciplje, salpe in ostalo bolj mesojedo srebrnino.

Drugi dan smo se potapljali ob obalah Cresa, na prvi lokaciji smo ponovno občudovali steno rumenih odtenkov, medtem ko je popoldan bila na meniju rdeča barva. Dušo smo si namreč potešili z mnogimi rdečimi gorgonijami, ki so se bohotile na stenah podvodnega jezika oz. rta. Za češnjico na tori pa je poskrbela ogromna grdobina, ki jo je Branko »nehote« motiviral k plavanju… koliko je to pomagalo fotografom, da je bil posnetek brez toliko osovraženih pikic peska, lahko sami sklepate, svoje pa so dodale tudi nekoliko nepazljive plavutke naše potapljačice… Ta dan je v fotografski objektiv grdobino na njeno veliko veselje ujela tudi Irena F. iz PLKja, ki se nam je pridružila na obeh potopih.

Tretji dan smo se vkrcali bolj zgodaj, saj nas je čakalo nekoliko daljše plutje do Čutina. Tja grede smo se tako naspali kar na barki in v miru prebavili žar večerjo prejšnjega dne. Vreme se je obetalo krasno, bonaca in sonce. Potopa sta bila prav tako krasna. Na Malem Čutinu smo si privoščili steno z gosto poraslimi gorgonijami, videli smo tudi nekaj gerardij, ki so s svojo rumeno barvo popestrile sicer rdečo preprogo na steni. No, tudi rumeni zoantarji in rumene žveplenjače so se našle vmes, pa kakšna tabinja in škarpena. Tudi Veliki Čutin ni razočaral, čeprav so gorgonije bile posejane bolj redko in je bilo prostora tudi za drug nepremični in premični živelj. Tokec pri gladini in v globini je poskrbel, da je bilo na obeh potopih potrebno merkati manometer, v plitvejšem delu potopa nam je družbo delala tudi srebrnina v jatah. Nazaj grede sta nam Ive in Toni pripravila dobro ribje kosilo, ki smo mu z veliko truda zaradi zelo radodarnih količin le uspeli priti do dna.

Zadnji dan tabora smo se potapljali ob obali malega otočka Kormata in potem še na Malem Plavniku, ki pa ni dosegel navdušenja njegovega večjega brata, otoka Plavnika. Smo se razvadili gorgonije gledati in smo jih malo pogrešali. Je pa bil teren na obeh lokacijah precej zanimiv in raznolik.

Na podolgovati fotki vidimo stile vstopa v vodo, najprej jaz zmolim, potem se Furi vrže na hrbet, Branko da zgled vstopa s korakom in Mabone suvereno ponovi; najbolj posrečen vstop pa je Natašin, ki je vedno za ogrevanje pred potopom naredila nekaj trebušnjakov J.

Povratek v rodno deželo je bil miren in hiter, brez večjih zastojev na meji. Le malo pozabljivi smo bili, spodaj podpisani talent je uspel pozabiti celo bočno aluminijevko, ki je pol ure za lastnico krenila na pot v drugem DRM avtu. Od prigod in nezgod tabora lahko omenim še prazne baterije kar dveh računalnikov in nekaj težav s plovnostjo v suhi obleki ter s tem povezanega nezadovoljstva; vse ostalo pa se je izteklo v skladu s pričakovanji ali celo nad njimi. No, vremenu bomo gotovo dali še kakšno priložnost, da nam na Krku bolje služi tudi prva dva dni. Na Krk se gotovo še vrnemo.

Besedilo: Irena Čok, foto: Irena Čok, Alenka Kokalj in priložnostni avtorji za skupne fotke.