Nekoga prevzame čar svetlobe, ki ji nikjer ni najti enake,
ali barv, kakršne bi zaman iskali drugod. Morda se vračamo
zaradi edinstvenega občutka lebdenja, ko ne občutimo več lastne teže,
ko se nam zdi, da smo resnično sredi vsega, kar nas v globinah obdaja,
ko nam zadošča rahel gib z roko ali plavutjo in že zdrsimo naprej...
                                                                                               Borut Bučar (1982)